KAJ STORITI ZA BOLJ ČIST ZRAK?

Zrak je osnovni element, ki ga ljudje potrebujemo, da nas ohranja pri življenju. A kakšen je zrak, ki ga dihamo? Po večini je onesnažen, njegove posledice pa škodujejo ne samo ljudem, ampak tudi živalim in rastlinam, ta pa ima tudi resne posledice za naše zdravje. Najbolj ogroženo skupino predstavljajo otroci, saj dihajo hitreje kot odrasli in tako vdihujejo večjo količino zraka kot odrasli ljudje, predvsem nevaren pa je tudi starejšim ljudem in osebam z astmo ali srčnimi obolenji. Zaradi strupenih plinov, katerim smo izpostavljeni, umre vsako leto okoli 600.000 otrok, mlajših od 15 let, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa opozarja, da devet od desetih ljudi vdihuje nevarno strupen zrak, za posledicami le-tega pa vsako leto prezgodaj umre kar sedem milijonov ljudi. 

Glavni vir onesnaženja sta cestni in letalski promet, k onesnaženju pa prispevajo tudi izpusti v kmetijstvu, proizvodnji energije, industriji in gospodinjstvih. Države po svetu so se zavezale, da bodo do leta 2030 zmanjšale število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal.

Brez kisika, ki bi človeku lahko povzročil trajne posledice, lahko človek zdrži le pet minut, zato je pomembno, kakšen zrak dihamo. Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v Evropski uniji, saj zaradi onesnaženosti zraka umre desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah. Izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko pripelje do zdravstvenih zapletov na področju dihal, draženja tkiv, poveča tveganje za napade astme, kapi, poslabšuje srčno-žilne bolezni, povzroča pa tudi raka in prezgodnjo umrljivost. Po podatkih OECD bo onesnaženost zraka do leta 2050 postala glavni vzrok umrljivosti po vsem svetu, tudi pred onesnaženo vodo in pomanjkanjem sanitarnih storitev. Onesnaženost zraka že zdaj skrajšuje pričakovano življenjsko dobo za nekaj manj kot 9 mesecev na prebivalca.

Kakovost zraka v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, vendar je koncentracija onesnaženih delcev v zraku še vedno previsoka.

Kako lahko z majhnimi spremembami svojih navad pripomoremo k boljši kakovosti zraka?

- Z rednim vzdrževanjem in pravilno uporabo kurilnih naprav ter z uporabo suhega lesa lahko zmanjšamo število izpušnih prašnih delcev.
- Spodbudimo zaprtje mestnih središč za promet. Če je mogoče, krajše razdalje prepešačimo, uporabimo kolo ali se poslužujmo uporabe javnega prevoza.
- Kadar potovanje z avtomobilom ni nujno, se poslužimo deljenja avtomobila.
- Posadimo več dreves in rastlin ter nasprotujmo pretirani sečnji gozdov.
- K bolj čistemu zraku prispevamo tudi s pravilnim gnojenjem v kmetijstvu.
- Zmanjšajmo količino odpadkov, saj njihova predelava onesnažuje okolje.
- Odpadkov nikoli ne sežigajmo.

A prepričanje, da je zrak onesnažen samo na prostem, je napačno. Tudi zrak, ki ga dihamo v zaprtih prostorih, je onesnažen. Za mnoge od nas so tveganja v notranjih prostorih še večja kot tveganja na prostem.

Za bolj kakovosten zrak v zaprtih prostorih upoštevajmo naslednje nasvete:

- Redno čistimo prostore, v katerih se zadržujemo. Uporabljajmo visoko zmogljive sesalnike s filtri za učinkovito zadrževanje zračnih delcev. Sesajmo vsaj dvakrat tedensko.
- Tla brišimo z mokro krpo, saj bomo na tak način odstranili tudi prah, ki ga sesalec ni odstranil.
- Uporabljajmo predpražnike, saj bomo na tak način zmanjšali količino prahu, ki ga vnesemo v stanovanje. Obutev puščajmo na mestih, ki smo jih namenili za odlaganje, saj s tem zmanjšamo vnos količine blatnih delcev v bivalne prostore.
- Vsaj enkrat tedensko operimo posteljnino.
- Prostore redno prezračujmo.
- V kolikor je mogoče, pri štedilnikih in grelnih napravah preidimo iz trdnih goriv (premog, biomasa) na učinkovitejša in čistejša goriva, kot so utekočinjen plin, elektrika ali sončna energija. 
- Kadar kuhamo, peremo, čistimo ali se kopamo, odprimo okno, da prostore prezračimo.
- Ne kadimo v zaprtih prostorih, saj tudi s pasivnim kajenjem ogrožamo ljudi (težave z dihanjem, astma, srčni napadi, kapi, ...).
- V hiši ali stanovanju vzgajajte rastline, saj iz zraka pomagajo odstranjevati strupene snovi.


Avtor: Nuša